ZRNO

V soboto, 18.10.2008 smo se zbrali v Udin borštu na jasi pri Krivi jelki, kjer smo se pogovarjali o Udin borštu, njegovi vlogi ter o njegovi prihodnosti. Prof. Boštjan Anko nam je osvetlil gozd kot naravno dediščino. Meni, da nekateri ljudje hodijo v gozd zaradi lesa, kostanja, borovnic…, nekateri pa zato, da v njem najdejo lepoto, mir, navdih in se znajo čuditi nad sporočilom krivih jelk in gozda na splošno. Pri krivi jelki ne iščemo lepih hlodov ampak mir v sebi, zunaj nas in druge prijetne trenutke. Medtem, ko so hlodi od lastnikov, bi morala biti lepota dostopna vsem. Kljub temu, da tega ni mogoče zapisati v kataster, bo potrebno določiti pravice in dolžnosti za obiskovalce. Samo tako bomo v gozdu našli vse, kar nam ponuja. To bi moral biti začetek vsakega dialoga.

Vizija KTD Pod krivo jelko Duplje je, da gozd ostane, takšen kot je, poudarja njegov predsednik Ivan Meglič. O zanimivosti Udin boršta in jase pri Krivi jelki pričajo tudi podatki iz vpisne knjige, ki se nahaja pri Krivi jelki. To točko obišče vsako leto približno 30000 ljudi. Zato so v omenjenem društvu za obiskovalce pripravili in uredili točko ter oblikovali nekaj poti. Poleg tega pri Krivi jelki vsako leto izvedejo nekaj prireditev.

Miran Hude iz  Društva za ohranitev Udin boršta je povedal, da je njihovo društvo nastalo s točno določenim namenom. V njem se zavedajo pomebnosti gozda in dejstva, da ljudje sobivajo na različne načine. Za njegovo ohranitev, bomo morali določiti trajno mejo gozda in določiti upravljalca, ki bi poskrbel tako za ekonomsko upravičenost parka (gozda) in bo znal nastopiti tudi kot motivator za različne aktivnosti.

Zgodovinski oris Udin boršta je podal Damijan Janežič iz TD Naklo, ki meni, da bo Udin boršt pomembnost, ki jo je nekoč že imel in v zadnjih desetletjih izgubil, kmalu ponovno pridobil. Predvsem njegov južni in jugozahodni del bo s širitvijo Kranja in Naklega poleg Dobrave edina zelena oaza kamor bodo meščani zahajali na rekreacijo, kolesarjenje in se umikali pred vedno bolj »norim« svetom.

Uroš Brankovič iz CTRP je poudaril, da je v geografskem smislu Udin boršt konglomeratna terasa in kot tak izjemen primer na Gorenjskem. Dejstvo je, da jame, ki se nahajajo na tem območju, niso največje, jih je pa največ. Udin boršt je potrebno ohraniti: (1) zaradi kraških pojavov - na območju Udin boršta bi lahko organizirali izobraževalni turizem, kamor bi privabili specifične skupine; (2) ker predstavlja največjo sklenjeno gozdno površino v bližini mest, opravlja tudi rekreacijsko funkcijo; (3) zaradi pomena in ostankov iz preteklosti, ki imajo v sodobnem času velik socialni pomen in predstavljajo dodatno turistično privlačnost. Za dosego ciljev bo potrebno pridobiti sodelovanje čim širše populacije.

Gozdar Janez Logar je opozoril na dejstvo, da za Udin boršt ni značilna spremenjena sestava gozda, kar v veliki meri velja za gozdne površine v Preddvoru (Udin boršt namreč spada v dve gozdni gospodarski enoti: Preddvor in Tržič). Poleg trenutnih aktivnosti bo potrebno v prihodnje oblikovati kvaliteten upravljavski načrt. V njem bo potrebno predvideti, katere aktivnosti so v tem prostoru dovoljene. Glede na vsebino, ki jo ponuja Udin boršt, bi veljalo razmisliti celo o dveh različnih načrtih.Tone Markič iz lovske družine Udin Boršt pa je povedal, da je glavna skrb lovcev ohranitev vrst v primerni obliki, da ne pride do škode zaradi objedanja. V ta namen skrbijo za krmišča in druge aktivnosti za ohranjanje divjadi.

Na koncu je Blaž Bajželj iz Komunale Kranj izpostavil, da je za odlagališče v Tenetišah nujno potrebno oblikovati primeren načrt za sanacijo. Na tem območju še vedno potekajo procesi, ki obremenjujejo okolje. Glavna ideja je, da se odlagališče čimbolj vključi v sam prostor in da ne bi bil tujek na tem območju.